O podjetju Kontakt Reference Tekoči projekti Zaposleni Aktualno

GEATEH d.o.o.
Opekarska cesta 11
1000 Ljubljana

tel.: 01/420-16-10
fax.: 01/420-16-20


info@geateh.si






Strani ureja: Luka Javornik

Nazadnje dopolnjeno (last updated):   december 2016

REGIONAL HYDRO MASTER-PLAN (Hydropower Development Study in the Western Balkans)
 

In the Western Balkans (WB6) region, there is still a large and yet unexploited potential to generate electricity from the well-recognised hydrological resources. Based on various sources, it is initially estimated that, depending on the country, between approximately 60-90% of the theoretical hydro potential remains unexploited at present. There are considerable differences between countries in terms of both the available hydro potential and in the amount of hydro development that has taken place in the past.There were obvious reasons for the lack of continued development of the hydropower generation potential - from political and institutional changes that made hydropower sector planning more complicated, lack of financial resources on the side of developers / investors and the rapidly growing complexity of legal and regulatory regimes applied. There also have been cases, especially in the most recent years, where some development projects have been questioned by NGOs and civil society as proposed hydropower plan locations have impacted National Parks, protected zones, and other designated conservation sites. When considering the possible sector development in the future, per estimates, there may be approximately 350 greenfield hydro power projects (HPP) of more than 10 MW capacity in the WB6 region that could be considered, being either outside or inside designated protected areas (e.g. National Parks, Ramsar, Emerald zones, Natura 2000,.and other protected areas). As at the end of April 2016, all WB6 countries have developed their national Renewable Energy Action plans (NREAPs) which have been adopted by the respective governments. The NEAPs are thus the official policy documents on how the WB6 countries intend to reach their binding RES targets by 2020.

Načrtovanje infrastrukturnega omrežja na območju predvidene stanovanjske gradnje ob naselju Srakovje
 

Načrtovanje in izdelava projektne dokumentacije komunalne infrastrukture za območje predvidene novogradnje 22 enostanovanjskih objektov.

Komunalna infrastruktura dela naselja Rodine
 

Na območju je načrtovana nova javna pot za dostop do 9 parcel. Projekt obsega izvedbo vodovoda, meteorne kanalizacije, fekalne kanalizacije, javne razsvetljave in elektrotelekomunikacijskih vodov za potrebe bodočih enostanovanjskih hiš. Projektna dokumentacija obsega PZI, PGD in PZI.

Rekonstrukcija vodovoda Mlake in Peričnik (DN400/150) na trasi daljinske kolesarske poti Mojstrana-Hrušica - faza PZI
 

Na odseku daljinske kolesarske poti Mojstrana-Hrušica se je zaradi dotrajanosti izvedla rekonstrukcija obstoječega vodovoda DN 350/400 in DN 150. Nova trasa poteka pretežno po trasi kolesarske poti. Dolžina rekonstruiranega vodovoda DN400 je 1400 m, DN 150 pa 240 m. Vodovod je bil dokončno zgrajen v septembru 2014.

 

Kanalizacijski sistem za naselje Zgornje Jezersko - komunalna infrastruktura vključno s čistilno napravo 800 PE - faza PGD/PZI
 

V naselju Zgornje Jezersko smo izdelali PGD in PZI za kanalizacijski sistem ter PGD in PZI za KČN 800 PE. Čistilna naprava in kanalizacijski sistem sta že zgrajena.

 

Okoljsko poročilo za DPN za območje HE Mokrice
 

Hidroelektrarna Mokrice predstavlja šesti člen predvidene sklenjene verige hidroelektrarn na spodnji Savi. V sklopu Hidroelektrarne Mokrice je načrtovan tudi akumulacijski bazen, ki bo dimenzioniran tako, da bo omogočil tako obratovanje verige hidroelektrarn na reki Savi, ki bo upoštevalo in izvajalo izravnavo pretokov reke Save oziroma dogovorjeni vodni režim Save v mejnem profilu med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Po določilih uredbe je za akumulacijska hidroelektrarno s prostornino akumulacije 10.000 m3 ali več ali akumulacijsko, akumulacijsko pretočno ali pretočno HE z močjo 1000 kV ali več (4. člen, poglavje C – področje energetike in pridobivanja mineralnih surovin, točka 4) je treba izvesti presoje vplivov na okolje skladno z določbami 51. člena ZVO-1, UPB-1. Med javno razgrnitvijo (oktober 2012) osnutka DPN in okoljskega poročila so bili podani številni predlogi in pripombe javnosti. Na podlagi sprejetih stališč do pripomb in predlogov, ki so bila dne 24. decembra 2012 objavljena na spletni strani koordinatorja in na podlagi novih in dopolnjenih strokovnih podlag so bile izdelane ustrezne projektne preveritve in prilagoditve rešitev (januar, februar 2013). Omenjene spremembe so bile naknadno obravnavane v tem poročilu (februar, junij 2013).

 

 
Dopolnilni ukrepi za doseganje dobrega stanja v okviru Načrta upravljanja voda za vodni območji Donave/Jadranskega morja
 

V letu 2011 se je skladno z objavo Uredbe o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja (Uradni list RS 61-2891/11) uveljavil Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja (NUV). Bistvo NUV je, da izoblikuje smernice za takšno upravljanje z vodami, da bodo vode leta 2015 v dobrem stanju. Eno ključnih vlog pri izvajanju NUV vodijo koncesionarji, imetniki vodnih pravic na vodnih telesih, z izvajanjem t.i. dopolnilnih ukrepov za doseganje dobrega stanja (DUDDS). Med dopolnilne ukrepe za doseganje dobrega stanja v okviru te naloge spadajo DUDDS 4, DUDDS 10, DUDDS 11 in DUDDS 24.

 

 
  Hidroenergetsko izkoriščanje pritokov povodja reke Morače v Črni Gori
 

Na povodju reke Morače v Črni Gori se je že v času bivše Jugoslavije analizirala možnost izkoriščanja hidropotenciala reke Morače in njenih pritokov. Z razpadom bivše države pa je bila ta ideja potisnjena nekoliko v ozadje. Z razvojem Črne Gore in poglobitvijo odnosov s Slovenijo, pa je koncept izkoriščanja vodne moči na povodju reke Morače zopet zaživel. Na glavnem toku reke Morače so predvidene 4 hidroelektrarne, na pritokih Morače pa še 22 hidroelektrarn; vse derivacijskega tipa. V okviru tega projekta se je izdelal hidrološki model povodja reke Morače ter preučilo najboljše možnosti postavitve HE v prostoru glede na energetski izkoristek.

 

  Koncept regulacije desne brežine reke Save pri RD Radeče - km 769 - km 770
 

Na desnem okljuku reke Save znotraj akumulacije Vrhovo je bila med gradnjo HE kot del projekta izvedena regulacija prvotnega korita Save, s katero se je obdržala enaka razdalja med levim in desnim bregom oziroma širina korita na obravnavanem odseku. Prvotno neregulirano zožitev korita za okljukom je torej nadomestila na oko bolj logična rešitev, ki pa nima ustrezne hidravlične zasnove, saj se tik za okljukom, na razdalji okoli 260 m, odlaga naplavina mulja, ki na vodni strani sledi liniji prvotnega brega nezajezene Save. Tako predstavljajo sedimenti motnjo v prostoru, kar pomeni, da je potrebna ureditev brežine. Rešitev se preveri na hidravličnem dvodimenzionalnem modelu tako, da se dokaže, da poseg v ničemer ne poslabšuje odvodnih razmer.

 

 
  Plavine v zajezitvah verige hidroelektrarn na Savi
 

Na reki Savi je predvidena izgradnja sklenjenje verige HE od Medvod do meje s Hrvaško. Izgradnja energetskih stopenj bo vplivala tudi na hidravlično-hidrološke razmere na odseku Save, pri tem pa bodo pomembno vlogo igrali tudi sedimenti, saj med drugim povzročajo spremembe morfologije dna. Namen naloge je bil torej določiti sedimentološko dogajanje v verigi HE - bilanco sedimentov (rinjenih in lebdečih) v obstoječem in projektiranem stanju, na podlagi erozijske študije, geoloških raziskav, 1D modela prodonosnosti ter 2D modela plavin v bazenu HE Brežice. Omenjene analize so bile dopolnjene še s študijo onesnaženosti plavin ter s študijo tehničnega ravnanja s plavinami.

 

 
  Hidrološko – Hidravlična preveritev prelivnega organa pregrade HE Završnica do sotočja s Savo
 

Na pregradi HE Završnica na reki Završnica je na funkciji prelivnega organa postavljen lesen provizorij kot ostrorobi preliv. Zaradi pomanjkanja podatkov o gradnji provizorijev je bila potrebna statična analiza ustreznosti prereza provizorijev ter hidravlična analiza dogajanja dolvodno od pregrade v primeru porušitve provizorijev.

 

  3. razvojna os - Okoljsko poročilo (OP) za državno cesto od Velenje – jug do Slovenj Gradec – jug in OP za državno cesto od Slovenj Gradec - jug do Dravograda z obvoznicami
 

Okoljski poročili za dva odseka državne ceste med Velenjem do Dravogradom ki se izdelujeta v našem podjetju, sta že od leta 2006, ko se je pričela izdelava študije variant, v postopku umeščanja tretje razvojne osi v prostor. Okoljsko poročilo za odsek med Velenjem-jug in Dravogradom je bilo hkrati z osnutkom DPN že javno razgrnjeno in trenutno se zaključujejo stališča do podanih pripomb. Okoljsko poročilo za odsek med Slovenj Gradcem – jug in Dravogradom pa je po pridobljenem mnenju o ustreznosti okoljskega poročila tik pred javno razgrnitvijo.

 

  Okoljsko poročilo za državno cesto Postojna/Divača - Jelšane
 

V letu 2010 se je pričela izdelava študije variant za zadnji odsek še nezgrajeni odsek hitre ceste v Sloveniji, to je državno cesto med Postojno oz. Divačo in Jelšanami. Po začetnih optimizacijah variant pri njihovem umeščanju je projekt trenutno v fazi usklajevanj poteka variant na podlagi pridobljenih smernic.

 

  OP za državno cesto med Republiko Avstrijo in AC A1
 

Okoljsko poročilo za državno cesto med Republiko Avstrijo in AC A1 se zagotovo umešča med najbolj zahtevne tovrstne naloge, saj preučuje in ocenjuje umestitev ca 70 km dolge trase štiripasovnice na podlagi 21 variant. V izogib konfliktom z varstvenimi resorji so bile variante že vnaprej optimizirane predvsem v vidiku vpliva na naravo, kulturno dediščino in vode. Po sprejemu predloga najustreznejše variantne rešitve s strani Vlade preteklo leto, se za predvideno novo cestno povezavo me AC A1 in Dravogradom izdelujejo idejni projekti. Geateh, d.o.o. pri projektu sodeluje z izdelavo poročil o vplivih na okolje za dva odseka in sicer za odsek od Slovenja Gradec-jug do Dravograda in za odsek Slovenj Grade-jug – Velenje-jug.

 

  Okoljsko poročilo za območje DPN za HE Brežice
 

Okoljsko poročilo za državni prostorski načrt za HE Brežice se zaključuje. Zaradi velike zasedbe prostora (več kot 300 ha) predstavlja akumulacija poseg v prostor, ki zahteva večje omilitvene ukrepe iz strani narave (nadomestni habitati) kot tudi kmetijstva.

 

  Izdelava predinvesticijske prostorsko-tehnične dokumentacije za izgradnjo HE na srednji Savi
 

V sodelovanju s Fakulteto za gradbeništvo Univerze v Ljubljani je v končni fazi izdelave predinvesticijska zasnova za izgradnjo hidroelektrarne na srednji Savi. Veriga hidroelektrarn na srednji Savi bo povezala objekte na zgornji in spodnji Savi v sklenjeno verigo. S tem bo omogočila najboljši način izrabe vodotoka za pokrivanje porabe električne energije v Sloveniji, izboljšanje oskrbe z vodo, učinkovitejše zajemanje voda, izboljšanje ukrepov za čiščenje odpadnih voda in povečanje zaščite pred škodljivimi učinki voda, kar bo ugodno vplivalo na gospodarski razvoj.

  Priprava okoljevarstvenih dovoljenj za naprave, ki povzročajo industrijsko onesnaževanje (IPPC)
 

Kot zunanji eksperti sodelujemo z ARSO v postopku izdaje okoljevarstvenih dovoljenj, za naprave, ki lahko povzročajo onesnaženje okolja večjega obsega (IPPC naprave). Za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja mora stranka na ARSO vložiti popolno vlogo iz katere so razvidna vsa dejstva in okoliščine za odločanje o zadevi. Gre za zahteven in kompleksen postopek, ki terja mnogo časa in znanja tako s področja poznavanja okoljske zakonodaje, vključno z referenčnimi dokumenti (BREF-i) kakor tudi s področja posameznih industrijskih tehnologij. Naša vloga pri tem je preverjanje vlog, priprava osnutkov pozivov za dopolnitev in osnutkov izrekov okoljevarstvenih dovoljenj.

  Vloga za pridobitev sredstev Kohezijskega sklada
 

Kohezijski sklad je strukturni inštrument, ki od leta 1994 pomaga državam članicam zmanjševati ekonomska in socialna neskladja in stabilizirati gospodarstvo. Do sredstev so upravičene države članice Unije, katerih bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca znaša manj kot 90% povprečja EU. V skladu s kohezijsko politiko za obdobje 2004-2006 je bila za naročnika MOL oziroma pooblaščenca VO-KA, Ljubljana izdelana ter posredniškemu telesu (Ministrstvo za okolje in prostor) posredovana prijava z naslovom "PROJEKT IZBOLJŠAVE HIDRAVLIČNEGA DELOVANJA KANALIZACIJSKEGA SISTEMA V LJUBLJANI« in konec leta 2006 pridobljena pozitivna odločba s strani Komisije ES. Projekt je namenjen izboljšanju ekološkega stanja reke Ljubljanice (zmanjšanje vnosa organskih hranil), v katero se ob močnejših padavinah preliva odpadna komunalna voda iz kanalizacijskega sistema mesta Ljubljane. Za navedeni projekt smo izvedli tudi postopek izvedbe javnega naročila za inženirja po FIDIC pravilih. Izgradnja zadnjega objekta je bila zaključena konec leta 2011.

  Okoljsko poročilo za obvoznico Škofljica
 

Pri umeščanju nove ceste in pri izdelavi okoljskega poročila za obvoznico Škofljice se je pokazalo, da brez usklajevanja interesov različnih varstvenih resorjev umestitev nove ceste v prostor ni mogoča. Naravovarstveni interes za ohranitev Ljubljanskega barja je prišel v izrazit konflikt z interesi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstva za kulturo. Usklajevanje je pripeljalo do tega, da se po že zaključeni študiji variant z dvema variantama ponovno obravnava dodatna optimizirana varianta, ki se izogne poteku po območju Natura 2000 kot tudi območju metulja okarčka, ne tangira najstrožje varovanih enot kulturne dediščine, hkrati pa prizadene najmanj kmetijskih zemljišč.

  Odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO)
 

GEATEH vodi izdelavo okoljskega poročila za državni lokacijski načrt odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. V okviru svojega dela vodimo tudi širšo skupino strokovnih sodelavcev za specifična področja (ionizirajoča sevanja, varstvo narave, hrup).

  Okoljsko poročilo za državni lokacijski načrt  (ureditev Savinje za zagotavljanje poplavne varnosti)
 

Na področju priprave državnih lokacijskih načrtov (DLN) z izdelavo okoljskega poročila sodelujemo pri ureditvah obvodnega prostora Savinje (Ločica – Letuš) z namenom varovanja urbaniziranih območij pred poplavami.

  Okoljsko poročilo za Strategijo prostorskega razvoja občine Škofja Loka
 

V podjetju GEATEH orjemo ledino pri izdelavi okoljskih poročil za strategije prostorskega razvoja občin v Sloveniji. Trenutno strokovnjaki našega podjetja izdelujejo in vodijo izdelavo okoljskega poročila za Strategijo prostorskega razvoja občine Škofja Loka.

  SARIB
 

Mednarodni projekt SARIB (Sava river basin) na znanstvenem nivoju združuje države porečja reke Save. V okviru projekta sodelujejo vodilni evropski strokovnjaki Evropske unije in bivše Jugoslavije.

Naše podjetje pokriva izdelavo in združevanje baze podatkov. Končni rezultat je prikaz obdelanih GIS podatkov v grafični obliki.

 

 
Varstvo okolja
Hidroenergetika
Komunalna infrastruktura